Strasbourg, 10. septembra 2025 – Vsako leto septembra predsednica Evropske komisije predstavi stanje v uniji (ang.: SOTEU). Tokratni govor je bil – vsaj zame – predvsem iskanje naklonjenosti evropskih poslank in poslancev za lastno politično preživetje. Pozdravljam, da so bile končno izpostavljene teme, o katerih bi morali razpravljati že zdavnaj: stanje v Gazi, možnost suspenza dogovora med EU in Izraelom ter jasno stališče, da je rešitev le v dveh državah – Palestini in Izraelu. A ta razprava prihaja z veliko zamudo. Moj občutek je, da govor ni bil strateški in vizionarski, temveč predvsem namenjen zagotavljanju podpore v času, ko se Komisija sooča z vse večjo kritiko in celo grožnjo nezaupnice.

Oboroževanje

Predsednica je napovedala nove obrambne pobude in še višje izdatke za vojaške programe. Tega pristopa ne morem podpreti. Evropska unija mora svojo strateško moč graditi na diplomaciji, gospodarski odpornosti, energetski neodvisnosti in sodelovanju z ostalimi državami po svetu. Naša največja prednost ni vojaška, temveč moralna, saj temeljimo na spoštovanju človekovih pravic, mednarodnega prava in miru. Poudariti želim tudi, da obrambna industrija ne more biti gonilo evropskega razvoja. Gre za sektor z nizko dodano vrednostjo, ki še nikoli ni prinesel več miru. Povečevanje proizvodnje orožja nas ne bo naredilo varnejše, temveč nas bo oddaljilo od vizije Unije, utemeljene na miru in sodelovanju. Namesto tega bi morali vlagati v znanost, inovacije in napredne tehnologije, s katerimi bomo gradili odporno in konkurenčno gospodarstvo prihodnosti. Popolnoma nesprejemljivo je, da se evropska sredstva za raziskave in razvoj pogojujejo s prednostno rabo za vojaške projekte. Zato pozivam k drugačni evropski viziji: Evropi, ki ne tekmuje v oboroževanju, ampak v inovacijah, trajnosti in solidarnosti.

Palestina

Pozitivno presenečen sem nad prvo ostrejšo kritiko predsednice Komisije glede dogajanja v Gazi, kjer priznava sistemsko uničevanje palestinskega naroda, četudi si tega ne upa poimenovati genocid.

Pozdravljam napovedane sankcije proti Izraelu, so prvi korak v pravo smer. V naši politični skupini smo bili prvi, ki smo predlagali zamrznitev pridružitvenega sporazuma in embargo na orožje; gotovo gre za premike v pravo smer. A čakam na njihovo uresničitev in prehod od besed k dejanjem. Strinjam pa se, “Evropa mora storiti več.”

Energetika

Na področju energetike mora Evropska unija postati samooskrbna in oblikovati skupni trg ter zagotoviti energetsko neodvisnost. Pozdravljam uvedbo novega svežnja za omrežja – distribucijsko omrežje bo omogočalo manj izgub in prenose energije med nami – ter preusmeritev v OVE. EU kot skupnost je lahko energetsko samozadostna z izkoriščanjem OVE. Ti so, če na EU gledamo kot enoten prostor, na voljo skozi vse leto (nekatere regije že proizvajajo presežke), in če stopimo skupaj, lahko premagamo energetsko revščino ter pomagamo gospodarstvu do cenovno dostopnejših energentov. Brez tega se ne moremo pogovarjati o “električni prihodnosti.” Prehod nikogar ne sme pustiti zadaj!

Bivanjska problematika in kohezija

Pravilno je, da je predsednica naslovila tudi bivanjsko problematiko. Dom ne sme biti privilegij, pač pa osnovna pravica vsakega Evropejca. Reševanje (prvega) stanovanjskega problema mora biti temeljna prioriteta EU. Pozdravljam prvi vrh EU o stanovanjih in upam, da bo prinesel konkretne rešitve; pričakujem tudi predloge glede omejevanja trga kratkoročnih najemov, saj vemo, da – kljub temu da mora obstajati prostor za svobodno gospodarsko pobudo – ta pomembno vpliva na dostopnost in visoke cene stanovanj na trgu. Preseneča me le, da predsednica v tem kontekstu govori o koheziji, za katero vemo, da je načeta tudi skozi bivanjsko krizo, po drugi strani pa Komisija predlaga preusmeritev kohezijskih sredstev v druge namene. Ravno s temi sredstvi bi lahko lokalne skupnosti ponudile komunalno opremljena zemljišča za gradnjo dostopnih stanovanj. Tudi zato moramo braniti sredstva za kohezijo. Kohezija kot področje sploh ni vključena v nagovor predsednice.

Odnosi z ZDA

Trgovinski odnosi z ZDA so vsekakor pomembni, a kot priznava tudi predsednica, 80 % trgovine poteka z državami, ki niso ZDA. Sam vedno poudarjam: tam moramo iskati zaveznike, ne pa da na stran dajemo Indijo, Mehiko, Kanado, države daljnega vzhoda. EU ne sme in ji ni treba za vsako ceno pristati za pogoje ZDA; ne morem se strinjati, da je dosegla najboljši možen sporazum za EU le zato, ker imajo nekatere druge države še slabše pogoje.

Migracije

Strinjam se, da je treba migracije upravljati na pravičen in human način, in podpiram okrepljeno evropsko sodelovanje za reševanje navedenih izzivov. Hkrati moramo biti zelo pazljivi, da ukrepi, kot so vračanje, sankcije in mejni nadzor, ne zasenčijo naše temeljne zavezanosti človekovim pravicam, solidarnosti in obveznostim mednarodne zaščite. Boj proti tihotapcem je nujen, vendar mora potekati vzporedno z ustvarjanjem varnih in zakonitih poti za ljudi v stiski, sicer tvegamo, da bomo okrepili prav tiste mreže, ki jih želimo razbiti. Evropa mora pokazati, da je lahko učinkovita in sočutna ter zagotoviti, da migracijska politika nikoli ne bo vodila v kriminalizacijo tistih, ki iščejo varnost in bežijo iz vojnih območij, kot je trenutno Gaza.