
Published by Jelena on 18 januarja, 2025Categories
Rok Ramšak, direktor Inštituta za študije stanovanj in prostora, je v uvodu poudaril, da je Evropa raznolika regija, kjer univerzalne rešitve niso možne. Kljub temu pa je naraščajoča nedostopnost stanovanj skupen problem vseh držav članic. “Stanovanje ni luksuz, je osnovna potreba. Prekomerni stroški za stanovanja omejujejo potrošnjo in zavirajo gospodarsko rast.” Izpostavil je probleme suburbanizacije, energetske neučinkovitosti ter pomanjkanja dostopnih stanovanj. Predstavil je tudi konkretne rešitve, kot so: stanovanjski fond, pestrost stanovanjske ponudbe in spodbujanje neprofitnih ter skupnostnih rešitev. Poudaril je tri nujne sistemske rešitve: (1) aktivno zemljiško politiko, saj brez dostopnih komunalno urejenih zemljišč gradnja ni možna; (2) pravično davčno politiko, ki ureja špekulacije z nepremičninami in spodbuja uporabo praznih stanovanj ter (3) razvoj trajnostnih urbanih okolij z mešano rabo prostora, javnim prevozom in dostopnimi stanovanjskimi rešitvami za vse skupine.
Dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec (Zeleni/ESZ) je osvetlil pomembno vlogo EU: “Kohezijska politika je ključni mehanizem za zmanjševanje razlik med regijami. Stanovanjska problematika ne more biti prepuščena zgolj državam članicam, temveč mora postati del skupne evropske politike.” Najhitrejšo rešitev na ravni EU vidi v črpanju kohezijskih sredstev – za nakup in komunalno opremljenost zemljišč.
Prebilič poudarja celovit pristop, ki bolj vključuje lokalne skupnosti: “Po desetletju krožišč, vodovodov in kanalizacij je čas za desetletje stanovanj. Občinam je treba pomagati, tudi finančno, da posodobijo svoje prostorske načrte. Cilj mora biti celosten razvoj – tako gradnja novih stanovanj v večjih mestih kot tudi revitalizacija manj razvitih regij.”
“Sam se – kot poročevalec pri pripravi poročila EP o reformi nove kohezijske politike – zavzemam za poenostavitev sistema na način, da bo denar dostopen tudi tistim okoljem z manj kadra, manj znanja, ki pa ga v resnici najbolj potrebujejo.”
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE je opomnila, da bolj kot stanovanja potrebujemo domove: “Graditi moramo domove za mlade, družine in posameznike, ne pa novih naložbenih stanovanj. S tem ne rešujemo prvega stanovanjskega problema, problema srednjega razreda. Ne smemo postati država, polna praznih stanovanj in istočasne stanovanjske krize.”
Na vprašanje, kdaj stanovanje postane dom, predstavnica več civilnih iniciativ Aigul Hakimova odgovarja: “Stanovanje postane dom, ko se posameznik tam počuti varno. Te varnosti je čedalje manj, sploh za tiste, ki so prisiljeni stanovanje najemati.” Pri tem je opozorila na še posebej perečo problematiko tujcev z začasnimi dovoljenji za bivanje, ki so pogosto tudi žrtve diskriminacije na najemniškem trgu.
Mag. Črtomir Remec, predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS se strinja z regionalnim pristopom k reševanju stanovanjskega vprašanja: “Domove lahko gradimo le v lokalnem okolju. V manjših krajih lahko bistveno prej zagotovimo dovolj stanovanj, želeli bi si tudi bolj dejavne župane – pri zagotavljanju ustreznih zemljišč.” Predstavil je napredek, ki je bil v zadnjih letih narejen v tej smeri, ko se je gradnja javnih stanovanj preselila iz prestolnice v vse regije.
Matija Kovač, župan MO Celje: je predstavil evropski projekt “MAG-NET”, znotraj katerega trenutno pripravljajo tudi stanovanjski program, ki bo veljal za naslednjih 6 let in bo vključeval prostorske akte. Kot župan bi od države pričakoval predvsem več spodbud za občinske stanovanjske sklade, ki bi se lahko ugodneje zadolževali.
Remec je predstavil še nekaj lokalnih primerov dobrih praks, a pri gradnji dostopnih stanovanj opozoril tudi na toge pravilnike – s standardi, ki dražijo gradnjo. Treba je omogočiti, da se gradijo stanovanja, ki so uporabna in ki jih je enostavno ter ugodno graditi.
Urša Zgojznik: “Trenutno poteka izreden boj za zemljo. Včasih to poteka kot na dražbi. Obrat, ki bi se moral zgoditi, zemljišča ne bi smela biti stvar mešetarjenj, pač pa bi jih morale primarno odkupovati občine, skupaj s stanovanjskimi skladi ali primernimi zasebnimi investitorji. Imamo tudi ogromno degradiranih površin, pa tudi nerešenih dediščin.” Izpostavila je, da je prav prostorska politika temelj stanovanjske politike, kar so podprli tudi drugi govorci.
Razpravljavci so se dotaknili tudi vprašanj najemniškega trga, ki je premalo reguliran – zakon npr. ne definira, kaj je primerno stanovanje, kaj je dolgoročni najem, najvišja možna najemnina … predvsem pa je problem v pomanjkanju inšpekcijskih služb. Hakimova je opozorila na nujno vključenost najemnikov v politične procese, za kar si prizadeva platforma Stanovanjski blok.
Govorci so se strinjali, da bo naslednji izziv za Vlado RS priprava resnično celostnega in pravičnega davka na nepremičnine, ki bi se stekal v občinske in državni Stanovanjski sklad in ne v državni proračun. Obdavčevanje nepremičnin pozdravljajo, a ne na trenutno predlagan način. V predlogu vidijo številne pasti, med drugim nevarnost prevalitve bremen na najemnike in nenamensko rabo zbranih davkov.
Zgojznik meni, da se nekaj tako pomembnega, kot je nepremičninski ravni, ne rešuje v zadnjem letu mandata. Predstavila je tudi pripombe, ki jih je VESNA podala k predlogu.
Razprava je zaključila, da se moramo bolj kot o številu stanovanj, pogovarjati o deležu dostopnih stanovanj. Slovenija nima premalo stanovanj, ima pa premajhen fond dostopnih stanovanj. Za uspešno reševanje stanovanjske problematike potreben celosten in strateški pristop, ki združuje lokalne, nacionalne in evropske ravni. Le tako bo mogoče zagotoviti dostopna stanovanja in stabilno okolje, v katerem bodo stanovanja postala pravi domovi.
Posnetek celotne razprave si lahko ogledate TUKAJ.
novice
Published by Jelena on 18 januarja, 2025Categories
Published by Jelena on 15 januarja, 2025Categories