Danes smo v Evropskem parlamentu obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki je 27. januarja.

 

Na izrednem plenarnem zasedanju v Bruslju je potekala slovesnost, ki jo je odprla predsednica EP Roberta Metsola.

 

Osrednja govorka, Corrie Hermann, je z nami delila pretresljivo zgodbo svojega očeta, violončelista in skladatelja Pála Hermanna, ki so ga nacisti umorili leta 1944. Slovesnost je zaznamovala tudi glasbena točka, v kateri je bil uporabljen njegov originalni violončelo Gagliano, ki so ga njegovi prijatelji uspeli rešiti pred nacisti.

 

Ob koncu slovesnosti smo se s skupno minuto molka poklonili vsem žrtvam in prisluhnili izvedbi “Kadiša” Mauricea Ravela.

 

Posnetke slovesnosti si lahko ogledate tukaj.

 

Letos mineva že 80 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz – simbola nepojmljivega trpljenja, neizmerne krutosti in nečloveškega sovraštva. A spomin ni zgolj zgodovinska obveznost, temveč tudi nujno zavedanje, kako krhka je meja med mirom in nasiljem, med sprejemanjem in izključevanjem.

 

Ko danes spremljamo spopade in napetosti po svetu, ne moremo mimo zaskrbljujočih vzporednic. Delitev na “naše” in “ne-naše”, širjenje strahu in sovraštva, izključevanje ter dehumanizacija “drugega” so vedno nevarne poti. Zgodovina nas uči, kam lahko vodijo – v nasilje, v uničenje, v nepredstavljivo trpljenje.

 

Naj bo ta dan ne le trenutek spomina, temveč tudi trenutek globokega premisleka o naši odgovornosti. Odgovornosti, da se upremo sovraštvu, da gradimo družbo, kjer različnost ne deli, ampak bogati. Kjer se nikoli več ne ponovi groza holokavsta – ne v Evropi, ne nikjer drugje po svetu.