Ljubljana, 07. 03. 2025 – Evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič in VESNA – zelena stranka se strinjata, da je dvig obrambnih izdatkov neizbežen, lahko pa izbiramo pot, kako bomo to dosegli. Zgolj povečanje izdatkov za obrambo ne bo rešilo temeljnih varnostnih izzivov. Glavne grožnje sodobnega sveta – kljub temu da nas v zadnjih dneh prepričujejo drugače – niso vojne v klasičnem smislu, pač pa številni nevojaški varnostni izzivi, na katere smo premalo pripravljeni. Slovenija lahko k skupni evropski obrambi prispeva predvsem na področju civilne zaščite ter infrastrukturnih in kadrovskih kapacitet za dvojno rabo. Predvsem pa potrebujemo uravnotežen pristop, ki združuje diplomacijo, družbeno kohezijo, razvojne politike ter trajnostno krepitev obrambnih zmogljivosti, kamor sodijo tudi enote civilne zaščite. O vlogi slednjih so danes organizirali tudi posvet.

Dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec: “Pri načrtovanju obrambnih izdatkov bo treba doseči nov družbeni dogovor. Sam nisem naklonjen vsesplošni obrambni histeriji, temveč premišljenemu investiranju. Prav bi bilo pripraviti kakovostno evropsko obrambno strategijo, se dogovoriti za delitev bremen in nato zagotoviti sredstva. Pred načrtovanjem investicij je treba domisliti sodelovanje, prispevek posameznih članic, da bi kar najbolje izkoristili vire, s katerimi že razpolagajo ter iskanje sinergijskih učinkov. Zdi se, da se stvari lotevamo na napačnem koncu. Dejstvo je, da mora Evropa okrepiti lastno obrambo, sam pa vidim velik neizkoriščen potencial tudi v aktivni zunanji politiki in iskanju novih zavezništev v državah, ki so prav tako žrtve agresivne ameriške ekonomske politike.”

Prebilič ostro proti ideji von der Leyen, da bi se kohezijska sredstva preusmerjala v pobudo ReArm

Prebilič se je 5. marca v Bruslju sestal z ministrom Hanom, kjer je poudaril, da EU trenutno nima jasne varnostne strategije ter se zgolj s povečevanjem sredstev za oboroževanje iskanja rešitev, ki na koncu to niso, loteva na napačnem koncu. Z ministrom sta se strinjala, da sredstva za oboroževanje ne smejo iti na škodo socialne države. Pri tem je Prebilič dodal tudi jasno stališče, da prav tako ne smejo iti iz naslova kohezije. Kohezijska sredstva služijo zmanjševanju razlik med najmanj in najbolj razvitimi regijami. S tem bi najšibkejše regije, ki so jim ta sredstva v večji meri namenjena, plačevale ceno oboroževanja, kar bi še dodatno poglabljalo razlike. Na to je v odprtem pismu opozoril tudi kohezijskega ministra Jevška. Kot koordinator v Odboru EP za regionalni razvoj meni, da je ključnega pomena ohraniti prvotni namen kohezijskih sredstev, ki pomembno podpirajo manj razvite regije, med tem, ko je obrambna industrija pretežno locirana v že razvitih regijah. 

Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “V VESNI se zavedamo resnosti varnostne grožnje, s katero se sooča Evropa. Podpiramo skupni evropski odziv v smeri izgradnje novih evropskih obrambnih – ne ofenzivnih – zmogljivosti, h kateremu bo morala tudi Slovenija prispevati svoj delež. A pri tem moramo v celoti izkoristiti svoje znanje in izkušnje. Slovenija je že danes primer dobre prakse na različnih področjih. Smo denimo v svetovnem vrhu na področju organiziranosti in usposobljenosti civilne zaščite, reševanja po potresih, razvoja letalske tehnologije … Imamo kakovostne študijske programe, kjer lahko npr. na medicinskih fakultetah izobrazimo več sto vojnih kirurgov. Naši piloti helikopterjev ter inštruktorji gorske reševalne zveze so v samem svetovnem vrhu, ko gre za reševanje v najzahtevnejših pogojih. Danes se zdi, da skuša EU v paniki vlagati v oboroževanje, namesto v raznolika področja, ki skupno tvorijo sodobne obrambne kapacitete EU. Pred sprejemanjem naslednjih korakov je treba iskati širši družbeni konsenz o tem, kaj potrebujemo in kaj lahko k temu prispevajo posamezne države.”

Obramba in civilna zaščita

Na današnji 3. izmenjevalnici idej z evropskim poslancem dr. Vladimirjem Prebiličem so gostje poudarili pomen civilne zaščite z vidika zagotavljanja pripravljenosti in odzivnosti ob nevojaških varnostnih grožnjah.

Evroposlanec dr. Vladimir Prebilič želi, da bi EU prevzela pobudo na področju varnostne pismenosti državljanov. Za delujoč sistem niso dovolj le finančna sredstva in vojaška oprema. Na drugem mestu je izpostavil nujo po usklajenem delovanju. Ponovno je bil kritičen do financiranja obrambe na račun kohezije, pri tem pa osvetlil zanimivo povezavo med tem, da so najmanj razvite regije najbolj izpostavljene naravnim katastrofam – nižanje sredstev bo tako le še poglobilo neenakosti. Pri tem pa gre tudi za najbolj evroskeptične regije. EU je bila zgrajena na solidarnosti, s predlaganimi rešitvami pa ta pade.

Dr. Klemen Belhar (VESNA, GRZS) je predstavil skrb vzbujajoče statistike naravnih katastrof, ki so posledica podnebnih sprememb. Te poleg neposredne škode – tako materiale kot tudi v izgubi človeških življenj – pomenijo tudi druge – dolgoročne posledice, med temi tudi vse večji val podnebnih migracij. Govoriti o tem, da bi vzeli sredstva nevladnim organizacijam in jih namenili za oboroževanje, kaže na nerazumevanje pomena civilne zaščite, ki je v velikem deležu organizirana preko nevladnih organizacij (gasilci, gorski reševalci …).

Direktor URSZR Leon Behin je osvetlil pomen razvejanega sistema prostovoljstva, ki poleg profesionalnih sil civilne zaščite predstavlja skupen sistem enot za zaščito, reševanje in pomoč. Pohvalil je učinkovitost sistema evropskega mehanizma civilne zaščite (rescEU), ki se je izjemno dobro odzval pri katastrofah zadnjih let, tudi v Sloveniji. Z vidika organizacije na evropski ravni pozdravlja redefinicijo v smeri civilne pripravljenosti.

Župan Škofje Loke Tine Radinja je delil izkušnjo zadnjih poplav, ki so bile največje v zgodovini kraja – tako po obsegu dogodka kot same škode. Tudi on je poudaril izjemen pomen organiziranosti, pripravljenosti in usposobljenosti ogromnega števila prostovoljcev, ki so delovali v štabu. Predstavil je tudi primer Italije in njihove profesionalne organiziranosti CZ ter odličnega sodelovanja z vojsko, kar pogreša pri nas. Prav tako bi si želel več sodelovanja med različnimi organizacijami – tudi v času, ko ni intervencij.

Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba CZ za Noranjsko je spomnil na katastrofalno žled leta 2014. Šlo je za situacijo, ki je še do danes edinstvena v evropskem merilu. Hitra mednarodna pomoč je bila učinkovita, a odstrl se je problem neustrezno vzdrževane opreme, ki ni bila redno v rabi. Na drugi strani pa tudi prebivalstvo ni pripravljeno na morebitne katastrofe. Večina ljudi nima zalog za več kot dan ali dva, ne vejo, kje lahko poiščejo zaklonišče. Kot prejemnik nagrade “Državljan Evrope” za projekt pomoči ukrajinskim beguncem je izpostavil izjemno solidarnost Slovenije, tudi ko gre za najtežje primere. Kritično se je odzval na predlog odvzema sredstev nevladnim organizacijam za krepitev vojaške infrastrukture.

Dr. Jelena Juvan je v uvodu opozorila, da se v zadnjih dneh pogovarjamo le o vojaških grožnjah, pozablja pa se na nevojaške grožnje in številne naravne katastrofe, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov, na katere evropska infrastruktura ni prilagojena. V nadaljevanju je kratko predstavila študijo, ki sta jo z dr. Šlebirjem (oba FDV) pripravila za evropskega poslanca: Ocena potreb po krepitvi zmogljivosti EU na področju civilne zaščite. Identificirala sta 8 ključnih področij, ki bi jih bilo treba izboljšati: izboljšanje zgodnjega opozarjanja in odzivnega časa; krepitev zmogljivosti rescEU; krepitev zdravstvenega odziva in infrastrukture; izboljšanje pripravljenosti in ukrepanja; izboljšanje kriznega komuniciranja; boljše povezovanje z globalnimi partnerji; krepitev odpornosti in dolgoročnega okrevanja; krepitev kriznega načrtovanja in priložnosti.

Posnetek posveta si lahko ogledate tukaj.