Od 14. junija 2026 se uporabljajo nova slovenska pravila, ki v pravni red prenašajo posodobljene evropske direktive o zajtrku. Gre za sklop pravil, ki urejajo sestavo, poimenovanje, označevanje in predstavitev izdelkov, ki jih pogosto najdemo na zajtrkovalni mizi: medu, sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad, sladkane kostanjeve kaše ter dehidriranega konzerviranega mleka.

Evropski poslanec, dr. Vladimir Prebilič pozdravlja spremembe, saj pomenijo korak k večji preglednosti za potrošnike in bolj poštenim pogojem za domače proizvajalce.

»Potrošnik mora vedeti, kaj kupuje. Pri hrani to ni malenkost. Gre za vprašanje zaupanja, kakovosti in poštenega odnosa do tistih, ki pridelujejo lokalno in odgovorno. Evropska pravila imajo smisel takrat, ko ljudem omogočijo boljše informacije in preprečijo, da bi bili kakovostni domači izdelki skriti v nejasnih oznakah.«

Jasnejše označevanje porekla medu

Največ pozornosti v Sloveniji prinašajo nova pravila za označevanje medu.

Namesto dosedanjega splošnega zapisa »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU« bodo morali polnilci odslej v osrednjem vidnem polju izdelka navesti vse države porekla medu, skupaj z njihovimi deleži.

Države bodo morale biti navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež v mešanici. Deleži bodo izraženi v odstotkih, z dovoljeno natančnostjo na pet odstotkov.

Nova pravila veljajo tudi za pakiranja, manjša od 30 gramov. Pri teh bo mogoče imena držav nadomestiti z dvočrkovnimi oznakami po mednarodnem standardu.

Pomembna sprememba za slovenske čebelarje

Sprememba je posebej pomembna za slovenske čebelarje. Dosedanje označevanje pogosto ni omogočalo jasnega razlikovanja med medom iz posameznih držav ter splošnimi mešanicami iz EU in tretjih držav.

Čebelarska zveza Slovenije je ob tem spomnila, da je bila nova ureditev sprejeta tudi na njihovo pobudo iz leta 2018, ki so jo na evropski ravni podpirale vse slovenske vlade odtlej.

Dr. Prebilič ob tem poudarja, da nova pravila niso le tehnična sprememba označevanja.

»Jasno poreklo hrane je pomembno za potrošnike, za lokalne pridelovalce in za celotno prehransko verigo. Če želimo spodbujati lokalno pridelavo, kakovost in odgovorno potrošnjo, morajo biti informacije na embalaži razumljive in preverljive. To je najmanj, kar lahko pričakujemo.«

Spremembe tudi pri sokovih, džemih in mlečnih izdelkih

Posodobitev direktiv o zajtrku ne zadeva le medu. Nova pravila prinašajo tudi spremembe pri sadnih sokovih.

Proizvajalci bodo lahko ponovno uporabljali navedbo, da sadni sokovi ne vsebujejo dodanih sladkorjev, saj jih po definiciji tudi ne smejo vsebovati. Uvedena bo tudi možnost označevanja izdelkov kot »sadni sok z zmanjšano vsebnostjo sladkorja«, če bo vsebnost sladkorja zmanjšana za najmanj 30 odstotkov.

Pri džemih, želejih in marmeladah se zvišuje splošna minimalna vsebnost sadja, in sicer s 350 gramov na 450 gramov sadja na kilogram izdelka. Izraz »marmelada«, ki je bil doslej vezan predvsem na izdelke iz citrusov, bo po novem mogoče uporabljati širše.

Spremembe se nanašajo tudi na dehidrirano konzervirano mleko. Nova pravila bodo omogočila postopke za proizvodnjo izdelkov brez laktoze, s čimer se evropska zakonodaja prilagaja spremenjenim prehranskim potrebam potrošnikov.

Od kdaj veljajo nova pravila?

Nova pravila se uporabljajo od 14. junija 2026. To velja za med, sadne sokove, sadne džeme, želeje, marmelade, sladkano kostanjevo kašo in dehidrirano konzervirano mleko.

Proizvodi, ki so bili dani na trg ali označeni po starih pravilih pred 14. junijem 2026, se lahko še naprej prodajajo do porabe zalog. Sprememba zato ne pomeni umika obstoječih izdelkov s polic, ampak velja za nove oziroma na novo označene izdelke po začetku uporabe pravil.

Več preglednosti in bolj pošteni pogoji

Posodobitev direktiv o zajtrku je pomemben primer evropske zakonodaje, ki ima neposreden vpliv na vsakdanje življenje ljudi.

Potrošnikom prinaša več jasnosti, proizvajalcem bolj pregledna pravila, lokalnim pridelovalcem pa bolj pošteno izhodišče na trgu.

Pri medu ostaja pomemben tudi nadzor nad resničnostjo podatkov na embalaži. Pravila so prvi korak, njihovo izvajanje pa bo ključno. Zato ostaja pomembno, da potrošniki poznajo pomen lokalnega izvora, podpirajo domače pridelovalce in pri nakupu hrane zahtevajo jasne informacije.