
Evropski parlament sprejel strožje predpise za dobrobit živali
3 julija, 2025
Nekega jutra, ko se zdani in se glave ohladijo
5 julija, 2025
Evropski parlament sprejel strožje predpise za dobrobit živali
3 julija, 2025
Nekega jutra, ko se zdani in se glave ohladijo
5 julija, 2025Resolucija “o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji"
Skupna izjava evropskih poslanke in poslancev Irene Joveve, Marjana Šarca, Matjaža Nemca in dr. Vladimirja Prebiliča
Resolucijo je na zasedanje uvrstila politična skupina EPP s pomočjo nacionalističnih in skrajno desnih skupin ECR, PfE in ESN. Predsedstva preostalih političnih skupin, torej tudi naših – Renew Europe, S&D in Zeleni – so glasovala proti, saj se zavedajo nesprejemljivosti besedila.
Gre namreč za zgodovinsko revizionistično besedilo, ki namenoma prezre ključen kontekst druge svetovne vojne ter se selektivno spominja na žrtve tragične preteklosti. Tovrstnih tem se je treba lotiti s spoštovanjem do vseh žrtev in naše nacionalne zgodovine, predvsem pa mora biti besedilo zgodovinsko točno. Politično instrumentalizacijo in reinterpretacijo zgodovinskih dogodkov odločno zavračamo in poudarjamo, da nas takšni poskusi politizacije naše zgodovine v Evropskem parlamentu oddaljujejo od sprave slovenskega naroda, ki si je SDS več kot očitno ne želi.
Izvensodni poboji so zločin, ki pa so ga zagrešili posamezniki – ti bi za to morali prevzeti odgovornost – in ga ne gre posploševati na vse pripadnike protifašistične in protinacistične koalicije. Ta je bila na pravi strani zgodovine in je sodelovala v boju proti nacizmu in fašizmu, ki sta bila največje zlo 20. stoletja.
Obžalujemo tudi, da je bil celoten postopek sprejemanja resolucije v Evropskem parlamentu na odboru za peticije zlorabljen. Ob tem želimo jasno povedati, da so politične skupine, ki jim pripadamo – kljub pomislekom obravnave zelo specifične zgodovinske tematike o zgolj eni državi članici – v pogajanja vstopile z namenom oblikovati sprejemljiv in zgodovinsko točen tekst, ki bi bil dejansko lahko podlaga za spravo in nacionalno enotnost, a so v skupinah na desnem in skrajno desnem političnem polu z večino zavračali naše dobronamerne predloge, seveda tudi z zavedanjem, da zaradi posebnosti postopka po členu 233(2) Poslovnika Evropskega parlamenta ni možna vložitev plenarnih dopolnil na sprejeto besedilo na odboru.
Evropska komisija je v odzivu na omenjeno peticijo opomnila, da so “politike spomina (ang. remembrance policies) izključno v pristojnosti držav članic” in da komisija “ni v položaju, da bi zadevo obravnavala naprej”. Tega kolegi, ki so si tako vztrajno prizadevali za to resolucijo, verjetno ne bodo povedali; kot ne bodo povedali, da so zavoljo svojega političnega “programa”, ki ga očitno gradijo na izključno ideologiji, revizionizmu in manipulacijah, pripravljeni storiti vse – celo povezati se z neonacisti in neofašisti.
Naj opomnimo še na že sprejete dejanske resolucije Evropskega parlamenta, na katere se tako radi sklicujejo naši kolegice in kolegi na desnici, saj je ravno v njih navedeno, da “noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine” ter da “se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih”.
Toda s to resolucijo, o kateri bomo glasovali prihodnji teden v Strasbourgu, se dogaja natanko to. Po našem mnenju bi bilo revizionistično besedilo o drugi svetovni vojni v Sloveniji, sprejeto s podporo skrajnih desnih strank, kot so Alternativa za Nemčijo, Bratje Italije in avstrijski Svobodnjaki, ki vzdržujejo sentiment in ideologijo neonacizma in neofašizma, nedopustno in izprijeno. Svoje kolegice in kolege na desnici pozivamo, naj svoj položaj v največji skupini raje izkoristijo za kaj pozitivnega v interesu Slovenije in EU, ne pa samo za ideološke delitve in teorije zarote.


