
Pot Srbije v Evropsko unijo zahteva konkretne reforme
9 julija, 2026
Evropski parlament ni proti Srbiji
10 julija, 2026
Pot Srbije v Evropsko unijo zahteva konkretne reforme
9 julija, 2026
Evropski parlament ni proti Srbiji
10 julija, 2026Chat Control: zaščita otrok ne sme postati izgovor za množični nadzor
Chat Control ostaja ena najpomembnejših evropskih razprav o razmerju med varnostjo, zaščito otrok in pravico do zasebnosti. Evropski parlament je zaključil drugo obravnavo začasne zakonodaje, ki ponudnikom spletnih komunikacijskih storitev omogoča prostovoljno odkrivanje, odstranjevanje in prijavljanje gradiv spolnih zlorab otrok ter nagovarjanja otrok v zasebnih komunikacijah.
Dr. Vladimir Prebilič opozarja, da mora biti zaščita otrok pred spolnimi zlorabami na spletu jasna evropska prioriteta. Toda zaščite otrok se ne sme graditi z množičnim pregledovanjem zasebnih sporočil, posegi v zasebnost in rešitvami, ki milijone ljudi obravnavajo kot potencialne osumljence.
Kaj se je zgodilo pri glasovanju o Chat Control?
V tej fazi postopka je šlo za drugo obravnavo v Evropskem parlamentu. To pomeni, da za zavrnitev ali spremembo stališča Sveta EU ni bila dovolj navadna večina navzočih poslancev, ampak absolutna večina vseh poslancev Evropskega parlamenta – trenutno 360 glasov.
V prvem glasovanju je večina poslancev sicer podprla zavrnitev stališča Sveta EU: 314 jih je glasovalo za zavrnitev, 276 proti, 17 pa se jih je vzdržalo. Toda ker ni bila dosežena absolutna večina 360 glasov, stališče Sveta EU ni bilo zavrnjeno.
Evropski parlament je nato glasoval o spremenjenem besedilu. Ker tudi pri tem glasovanju ni bilo večine za zavrnitev spremenjenega stališča Parlamenta – 276 poslancev je glasovalo za zavrnitev, 286 proti, 30 pa se jih je vzdržalo – je bila druga obravnava zaključena.
Chat Control ni bil zavrnjen, a zgodba še ni končana
Pomembno je poudariti: Chat Control ni bil dokončno sprejet in zgodba s tem ni končana.
Stališče Evropskega parlamenta bo zdaj posredovano Svetu EU. Svet ima tri mesece časa, da sprejme ali zavrne spremembe Parlamenta. Če Svet EU ne bo sprejel vseh sprememb, bosta Parlament in Svet začela spravni postopek, v katerem se bo poskušalo doseči dogovor o končnem besedilu zakonodaje.
Dr. Prebilič zato poudarja, da je zdaj ključen pritisk na nacionalne vlade. Države članice bodo imele v nadaljevanju postopka pomembno vlogo pri tem, ali bo Evropa izbrala sorazmerne, ciljno usmerjene in pravno varne ukrepe – ali pa bo pod krinko varnosti normalizirala pregledovanje zasebnih sporočil.
Zaščita šifriranih komunikacij je pomembna varovalka
Pomembno je tudi, da je Evropski parlament sprejel spremembe, ki omejujejo obseg ukrepa. Med drugim želi iz področja uporabe izključiti komunikacije, za katere se uporablja, se je uporabljalo ali se bo uporabljalo end-to-end šifriranje.
To je pomembna varovalka za zasebnost, varnost digitalnih komunikacij in zaupanje uporabnikov. Šifrirana komunikacija ni ovira za demokracijo, ampak eden od temeljev varne digitalne družbe.
Zeleni/EFA opozarjajo na nevaren precedens
V poslanski skupini Zeleni/EFA opozarjajo, da gre pri postopku za nevaren precedens. Evropski parlament je predlog za nadaljnje podaljšanje tega odstopanja že zavrnil, nato pa je bil predlog ponovno vrnjen na dnevni red s postopkovnim manevrom.
Namesto da bi se spoštovalo jasno izraženo nasprotovanje množičnemu nadzoru, se je skozi postopkovno vrzel znova odprla pot do sporne zakonodaje.
Po mnenju dr. Prebiliča to ni le vprašanje zasebnosti. Je tudi vprašanje demokratičnega postopka.
Zaščita otrok da, množični nadzor ne
Zeleni/EFA podpirajo odločno ukrepanje proti spolnim zlorabam otrok na spletu. Toda Chat Control ni prava pot.
Množično pregledovanje zasebnih komunikacij ni učinkovita zaščita otrok, ampak nevaren poseg v temeljne pravice. Pregledovanje zasebnih sporočil vseh ljudi ne cilja na storilce, temveč vse državljanke in državljane obravnava kot potencialne osumljence.
Množično skeniranje ustvarja ogromno količino podatkov, povečuje tveganje lažno pozitivnih zaznav in lahko preobremeni pristojne organe, namesto da bi jim pomagalo hitreje najti in preganjati storilce.
Kaj dejansko pomaga zaščititi otroke na spletu?
Dr. Prebilič poudarja, da mora biti prava rešitev usmerjena v storilce, ne v vse državljane. Potrebni so ciljno spremljanje osumljencev ob jasnih pravnih varovalkah, boljše preiskovalne zmogljivosti, močnejše ukrepanje proti kriminalnim omrežjem in temnemu spletu, učinkovitejše sodelovanje organov pregona ter stalni evropski center za zaščito otrok.
To so ukrepi, ki dejansko pomagajo zaščititi otroke.
Zaščita otrok in varovanje zasebnosti nista nasprotji. Evropa mora znati zaščititi otroke, ne da bi pri tem razgradila temeljne pravice, zasebnost, šifrirano komunikacijo in zaupanje v demokratični postopek.


