Miti o podnebnih spremembah so postali orodje političnih nasprotnikov, ki z njimi zavirajo nujne spremembe in ustvarjajo dvom v znanstvena dognanja. Prav zato je naloga znanosti in politike, da skozi sodelovanje razbijata te mite in javnosti predstavita dejstva.

MIT 1: »Jaz ne verjamem v klimatske spremembe.«

Klimatske spremembe niso stvar vere ali osebnega prepričanja, temveč znanstveno dejstvo, podprto z obsežnimi podatki in raziskavami. Zanikanje podnebnih sprememb je enako zanikanju znanosti in ignoriranju resnih posledic, ki jih te spremembe prinašajo. To ni vprašanje vere, ampak odgovornosti do prihodnjih generacij in planeta.

MIT 2: »Sam ne bom nič naredil, dokler ne bodo drugi.«

Ta argument pogosto slišimo v povezavi s Kitajsko. Res je, da morajo vsi veliki onesnaževalci prevzeti svoj del odgovornosti, vendar to ne pomeni, da bi morala Evropska unija čakati in ne ukrepati. EU mora biti zgled in vodilna sila v zelenem prehodu, ne glede na to, kaj počnejo drugi. Poleg tega največje breme podnebnih sprememb nosi 99 % ljudi, ki so najmanj odgovorni za njih. Solidarnost in odgovornost zahtevata, da ukrepamo ne glede na druge.

MIT 3: »Zeleni prehod duši gospodarstvo.«

Okoljska regulacija v resnici spodbuja inovacije in konkurenčnost, neukrepanje pa bi bilo dolgoročno bistveno dražje. Poročila uglednih institucij opozarjajo, da bi lahko neukrepanje povzročilo kumulativno izgubo svetovnega BDP med 15 % in 34 % do konca stoletja, medtem ko bi vlaganje v prilagajanje in zmanjševanje emisij omejilo škodo na 2–4 % BDP. Zeleni prehod je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest in trajnostno gospodarsko rast.

MIT 4: »Obnovljivi viri so predragi in nezanesljivi.«

Dejstva kažejo, da so obnovljivi viri dolgoročno cenejši od fosilnih goriv, poleg tega pa omogočajo decentralizirano proizvodnjo energije, ki krepi lokalne skupnosti in zmanjšuje odvisnost od velikih energetskih monopolov. Tehnologija obnovljivih virov se hitro razvija, njihova zanesljivost pa se povečuje. Investicije v obnovljive vire so naložba v trajnostno prihodnost in energetsko neodvisnost.

Spremembe so nujne na dveh ravneh: politični oziroma sistemski in na ravni posameznika. Brez močnih političnih odločitev ni mogoče doseči strukturnih sprememb, potrebnih za globalni vpliv. To vključuje jasna določila o zmanjševanju emisij CO₂, prehod iz fosilnih k obnovljivim virom energije, pa tudi finančne spodbude, subvencije in davčne reforme, ki upoštevajo okoljski vpliv. Spremembe na osebni ravni pa so pomembne, ker ustvarjajo pritisk na politiko in gospodarstvo ter kažejo, da obstaja javna podpora za ambiciozne okoljske ukrepe.

Podnebne spremembe bodo povzročile tudi nove migracijske tokove. Begunska kriza leta 2015 je bila le uvod v to, kar nas čaka. Podnebne migracije bodo dolgoročnejše, obsežnejše in bolj nepredvidljive. Zato moramo že danes krepiti odpornost lokalnih skupnosti, pametno načrtovati prostor in razviti etične, mednarodno usklajene pristope k podnebnemu razseljevanju.

Podnebna kriza ni nekaj oddaljenega – že danes povzroča suše, poplave, požare, dvig morske gladine, izgubo biotske raznovrstnosti in socialno nestabilnost. V Sloveniji imamo odlično organizirano civilno zaščito, ki je ob zadnjih poplavah preprečila najhujše posledice. A potrebujemo celovito strategijo za odpornost, z jasno razmejenimi nalogami, odgovornostmi in financiranjem. Preventivni ukrepi so pogosto podfinancirani, čeprav vemo, da je preventiva cenejša od sanacije posledic.

Nekaterih posledic podnebnih sprememb ne moremo več preprečiti, a še vedno lahko zmanjšamo izgube.

Predstavljajte si, da stojimo na obali. Daleč na obzorju zagledamo val. Vemo, da prihaja. In vemo, da nas lahko poplavi. Vprašanje ni, ali se bo val ustavil – ker se ne bo. Vprašanje je, ali bomo stali pri miru in nemočno čakali, ali pa bomo začeli graditi obrambni zid, opozorili druge, se umaknili, zaščitili najranljivejše, pripravili rešilna sredstva … Največja nevarnost ni val, ki prihaja, temveč naša pasivnost. Vsaka minuta neukrepanja nas stane več. Val prihaja – in še imamo priložnost, da se nanj pripravimo. Skupaj.

Posnetek razprave si lahko ogledate tukaj.