
Zgodovinski dogovor med EU in Švico: Nova priložnost tudi za Slovenijo
5 junija, 2025
Črna gora na poti v EU: Moj pogled na ključne izzive in priložnosti
1 julija, 2025
Zgodovinski dogovor med EU in Švico: Nova priložnost tudi za Slovenijo
5 junija, 2025
Črna gora na poti v EU: Moj pogled na ključne izzive in priložnosti
1 julija, 2025Morje in njegova prihodnost: med tehnologijo in naravo
Ob bližajočem se dnevu oceanov, ki ga obeležujemo 8. junija, je pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji organizirala razpravo z mladimi. Govorili smo o vlogi morja in obmorskih regij v evropskem prostoru, kakšno vlogo imajo morja in oceani v sedanjih politikah Evropske unije, pa tudi kakšno bi lahko imela v prihodnje. Spraševali smo se, kako uskladiti različne vloge ter vrednosti, ki jih morje ima, ter kako iskati ravnovesja med njimi. Vsi sodelujoči smo se strinjali, da je morje naša dragocenost in lahko to ostane le, če ne posegamo vanj preko meje, ki jo lahko še prenese.
Za majhno državo kot je Slovenija je dostop do morja izjemno dragocen. Čeprav ima Slovenija le kratek pas obale, ji to omogoča povezavo s svetom prek pomorskega prometa, trgovine in turizma. Luka Koper je na primer ena najpomembnejših vstopnih točk za blago v državo in širšo regijo. Lahko je tudi pomembno logistično izhodišče za zagotavljanje obrambe in jo izkorisitmo kot enega od objektov dvojne rabe.
A na morje ne moremo in ne smemo gledati le skozi prizmo gospodarskih koristi, ki jih prinaša. Jadransko morje je znano po svoji plitvosti, toplem podnebju in bogati biotski raznovrstnosti, ki pa se v zadnjih desetletjih spreminja zaradi različnih dejavnikov: podnebnih sprememb, intenzivnega onesnaževanja, prekomernega ribolova, turizma ter obobalnih gradenj.
Ocean je temelj za vse človeške dejavnosti in ključni zaveznik pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Že desetletja in stoletja absorbira toploto in ogljikov dioksid, s čimer blaži posledice za človeštvo. Vendar pa je zaradi teh sposobnosti morje že utrpelo škodo, kar se kaže v pojavih, kot so morski vročinski valovi, zakisanje in spremembe v razširjenosti morskih vrst. Zato moramo z oceanom ravnati odgovorno. Le odporen ocean nam bo lahko pomagal tudi v prihodnosti, vendar pa se njegove sposobnosti že slabijo. Zato ga moramo zaščititi in obnoviti.
Morja in oceani so za Evropsko unijo izjemno pomembni – za gospodarstvo, okolje in družbo. EU ima posebno integrirano pomorsko politiko, ki povezuje vse dejavnosti, povezane z morjem, in skrbi, da se morje uporablja trajnostno, torej tako, da ga ne uničujemo. Politika vključuje področja, kot so modro gospodarstvo (to so vse dejavnosti, ki se dogajajo na morju, npr. ribištvo, turizem, energija iz vetra), raziskave morja, načrtovanje prostora na morju in sodelovanje z drugimi državami pri varovanju oceanov.
Glavni cilji integrirane pomorske politike EU so:
- Spodbujati trajnostno uporabo morij za rast in nova delovna mesta v obalnih regijah (npr. ladijski promet, pristanišča, ribištvo).
- Podpirati raziskave in inovacije na področju morja.
- Izboljšati kakovost življenja v obalnih območjih (npr. s turizmom in varnostjo).
- Okrepiti vlogo EU v mednarodnem upravljanju oceanov.
- Povečati prepoznavnost evropske pomorske dediščine (npr. z Evropskim atlasom morij in evropskim dnevom pomorstva).
Glavni dosežki integrirane pomorske politike EU:
- Modra rast: spodbujanje trajnostnega razvoja pomorskih gospodarskih dejavnosti (npr. turizem, energija iz morja, biotehnologija).
- Pomorski podatki in znanje: izboljšanje dostopa do podatkov o morju za boljše raziskave in odločitve.
- Pomorsko prostorsko načrtovanje: usklajevanje različnih dejavnosti na morju (npr. ribolov, promet, varstvo narave).
- Integrirani pomorski nadzor: boljša izmenjava informacij med različnimi službami za večjo varnost na morju.
- Strategije morskih bazenov: prilagajanje politik specifičnim potrebam različnih morij (npr. Baltskega, Sredozemskega).


