Strasbourg, 08 07. 2025 – Včeraj so evropski poslanci razpravljali o predlogu nezaupnice predsednici Evropske komisije, ki bo na glasovanju v četrtek. Če bo nezaupnica izglasovana, to pomeni prenehanje mandata celotne Komisije. Kljub temu da Prebilič načinu dela von der Leyen že od začetka nasprotuje in je na lanskem glasovanju ni podprl, bo v četrtek vzdržan. Glavni razlog za tako odločitev je v tem, da predlagatelji v svoji nameri niso iskreni kritiki dela Komisije, pač pa želijo institut nezaupnice zlorabiti za doseganje svojih skrajnih ciljev in destabilizacijo celotne Evropske unije. Taka odločitev zato pomeni rdeči karton tako predlagateljem kot predsednici Komisije. Prebiličevi argumenti proti von der Leyen so jasni. Pričakuje sicer, da nezaupnica ne bo dobila potrebne večine, a da bo von der Leyen vseeno razmislila o prihodnjem delu in predvsem – odločneje zavrnila sodelovanje s skrajno desnico.

Obramba ali vojno hujskaštvo. 

Prebilič je že od začetka ukrajinske vojne opozarjal na neustrezno reakcijo EU. Predvsem von der Leyen je pozivala k spopadu z Rusijo, ki naj bi jo EU premagala. Po več kot treh letih vojne še ni konec, EU pa je s sankcijami škodo prizadejala predvsem sebi in le deloma Rusiji. Lahko bi izkoristila zgodovinsko priložnost ter takoj prevzela aktivno mirovniško vlogo in prispevala k diplomatski rešitvi spora. Še več, EU se pod novim – starim vodstvom tiho uklanja nareku Nata in histerično oborožuje. Povečevanje izdatkov za obrambo, predvsem skozi okrepljeno oboroževanje, ne preseneča, saj gre posredno za obvodno reševanje nemške (avtomobilske) industrije, ki se ni pravočasno prilagodila spremenjenim razmeram in primat prepustila azijskim velesilam.

Histerično oboroževanje na plečih revnejših.

Tak načrt oboroževanja, seveda brez prave analize, strategije in finančnega načrta, Evropo postavlja v položaj, ko išče bližnjice do virov za svoj novi orožarski projekt. Vodstvo Komisije pri tem ne skriva namer, da se sredstva zagotovijo iz kohezijskega denarja, sicer namenjenega zmanjševanju razlik med regijami. Ker so do teh sredstev v večji meri upravičene manj razvite, revnejše regije, gre za jasno preusmeritev denarja od revnih k bogatim; namesto za zmanjševanje socialnih razlik – za krepitev (ali oživljanje) evropskih industrijskih magnatov, za industrijo brez dodane vrednosti.

Dvoličnost Evropske unije na primeru Gaze.

Kljub čedalje glasnejšim pozivom posameznih držav ter politikov ključne evropske institucije še vedno niso sprejele nobenih sankcij zoper Izrael, ki v Gazi izvaja genocidna dejanja. EU bi morala najmanj z enako mero kot Rusijo sankcionirati Izrael, ki v več točkah krši temeljna načela mednarodnega in humanitarnega prava. Tako pa ni naredila ničesar. V skupini Zelenih / ESZ so predlagali zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom ter embargo na orožje, a se tudi tukaj Komisija obrača stran. EU tako prevzema vlogo krvnika nad ljudmi, ki umirajo brez nujne humanitarne pomoči.

Oportunizem in molk ob razkroju demokracije v Srbiji.

Srbija je še en primer, kjer si EU zatiska oči pred razkrojem temeljnih človekovih pravic, z izgovorom stabilnosti v regiji ter oportunega preračunavanja vloge Srbije kot vira dragocenih rudnin. Stotisoči že več kot pol leta vztrajajo pri protestih, kjer opozarjajo na nedemokratičnost, korupcijo in zanikanje odgovornosti oblasti. Zahtevajo predčasne volitve. Deležni so pritiskov in represivnih ukrepov, ki v državi, kandidatki za pridružitev EU, nimajo kaj iskati. Molk EU srbski državljani razumejo kot izdajo. Posledično se marsikdo sprašuje o smiselnosti pridružitve k uniji, ki tako mirno spregleda lastne temeljne vrednote zaradi oportunističnih vzgibov.

Netransparentnost.

Delovanje in odločanje Komisije spremlja netransparentnost (primer Pfeizer) in zapiranje v ozke kroge izbranih akterjev. Predsednica prav tako ne spoštuje lastne obljube, da bo Komisija pri sprejemanju odločitev spoštovala t. i. cordon sanitaire, ko gre za skrajno desne politične skupne. Deluje po načelu argumenta moči in prevlade največje politične sile, namesto moči argumentov, pogosto tudi za ceno povezovanja s skrajno desnico v Parlamentu. To isto desnico, ki želi sedaj s svojo preračunljivo potezo destabilizirati celotno EU, in to v času izjemno krhkih geopolitičnih razmer.