Ljubljana, 30. julija 2025 – Ustanovitev t. i. slovenskega obrambnega holdinga odpira več vprašanj kot odgovorov. Javnosti namreč ni jasno pojasnjeno, kakšen je dejanski namen tega holdinga, kakšni bodo njegovi mehanizmi nadzora in na kakšen način bo porabljal javna sredstva. Če bi šlo res za strateški projekt, bi morali že danes poznati pričakovane multiplikativne učinke na gospodarstvo, tehnološki razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti, ki bi se posledično prelili tudi v proračun države. Nek odgovor pa vendarle poda – in sicer, zakaj je bila Vlada RS tako nekritično naklonjena večanju izdatkov za oboroževanje, predsednik vlade pa iznajdljiv v načinih, kako onemogočiti referendum o večanju obrambnih izdatkov ter odkrito javno razpravo o vplivih na naše javne finance. Zato je tudi cilj holdinga očiten: preusmerjanje državnega denarja mimo ustaljenih poti, s ciljem izogibanja nadzoru.

V zadnjih dneh slovenska javnost v brezskrbnem počitniškem času z enim očesom spremlja nov vladni projekt – obrambni holding. Trenutno predstavljena le ideja, obljuba, brez konkretnih podatkov, kar še dodatno vzbuja dvome v njegovo transparentnost pa tudi učinkovitost. Odgovore, zakaj, najdemo v nekaj preteklih primerih neuspešnih holdinških zgodb, denimo TEŠ6, HSE, Javnega holdinga Ljubljana … Cilj holdinga je očiten, in to je preusmerjanje državnega denarja mimo ustaljenih poti, s ciljem izogibanja nadzoru.

Ne izključujemo, da bi lahko bil projekt v svojem bistvu koristen za razvoj slovenske obrambne industrije in gospodarstva, a občutek v javnosti je slab – predvsem zaradi pomanjkljive argumentacije in prikrivanja ključnih informacij. Namesto jasne vizije se ustvarja vtis, da gre za odločitev, sprejeto za zaprtimi vrati, brez prave razprave in brez odgovora na ključna vprašanja o transparentnosti in nadzoru.

Poleg tega ostajajo ključna vprašanja neodgovorjena: Bo država prek holdinga ustanavljala podjetja ali lastniško vstopala v obstoječa? Kako bo državni holding, skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh, sploh financiral podjetja v zasebni lasti? Kako bodo izdatki, plasirani prek holdinga, šteli med obrambne izdatke države? Kakšni bodo mehanizmi nadzora, ki bodo preprečevali zlorabe javnih sredstev? 

Ustanovitev novega obrambnega holdinga bi pomenila nepregledno porabo javnih sredstev in visoko tveganje korupcije, saj so nadzorni mehanizmi slabi. Obstajajo alternativne in preglednejše rešitve. Država bi lahko: za financiranje podjetij uporabila ustrezne mehanizme prek SID banke, za znanstvenoraziskovalno delo in tehnološki transfer okrepila agencijo ARIS ter Upravo za logistiko, sredstva razpršila skozi več transparentnih kanalov pod nadzorom strokovne in splošne javnosti. Holding, kot je predstavljen, ustvarja vtis obvoda mimo javnofinančnih pravil EU in Slovenije. Spomnimo le na primer podjetja, ki je v štirih letih iz nekaj sto tisoč evrov prometa zraslo na več deset milijonov – brez javnih razpisov in brez pojasnil, zakaj so mu bile pogodbe dodeljene. Če je to model, ki ga bo podprl obrambni holding, potem imamo resen razlog za skrb. Cilj, da denar ostane v domači obrambni industriji, je legitimen, a pot do tega cilja mora biti zakonita in transparentna. Ustanovitev holdinga, kot je zamišljen zdaj, teh pogojev ne izpolnjuje.