Maribor, 18. novembra 2025 – Pisarna evropskega poslanca Prebiliča je v sodelovanju z Zavodom PIP v Mariboru organizirala posvet o prihodnosti kohezijske politike. Posvet je bil namenjen predstavitvi vloge kohezijske politike v novem večletnem finančnem okvirju EU (MFF) ter identifikaciji izzivov ter dobrih praks pri črpanju kohezijskih sredstev na ravni različnih uporabnikov. Vsi sodelujoči so se strinjali, da je proračun za kohezijo ključen za skladen razvoj regij ter ohranjanje evropske ideje. Poleg nuje po poenostavitvi postopkov za črpanje kohezijskih sredstev so izpostavili tudi vprašanje zagotavljanja dolgoročnih učinkov. To namreč ostaja spregledano v birokratskih postopkih spremljanja realizacije projektov.

V uvodnem pogovoru posveta »Kohezijska politika med učinkovitostjo in regionalnimi razlikami – izzivi Slovenije v novi finančni perspektivi« sta evropski poslanec dr. Vladimir Prebilič in dr. Peter Wostner, UMAR, poudarila da bo mora kohezijska politika tudi po letu 2027 ostati eno ključnih razvojnih orodij Evropske unije. A postati bo morala bolj pregledna, dostopna in usmerjena v učinke. Oba sta izpostavila manko multiplikacijskih učinkov projektov kot tudi jasne in dolgoročne nacionalne strategije. To bi morali uskladiti vsaj za obdobje enega MFF, znotraj katerega se sicer zamenja več vlad.

V razpravi je dr. Peter Wostner izpostavil, da težava evropskih sredstev ni v njihovem obsegu, temveč v načinu uporabe. Premalokrat gredo za investicije, ki bi ta sredstva dolgoročno plemenitile. Slovenija bi morala več vlagati v znanje, partnerstva in krepitev dolgoročnih prioritet. Tako bi lahko bolje izkoristila razvojne priložnosti, ki jih ponuja evropska kohezijska politika.

Dr. Prebilič je na dogodku predstavil tudi poročilo o poenostavitvi postopkov za črpanje kohezijskih sredstev. Tega je pripravil v Evropskem parlamentu, kot koordiantor v odboru REGI. Meni, da mora poenostavitev postopkov ostati ena izmed osrednjih prioritet Evropske unije, saj je kohezijska politika več kot le finančni instrument. Je izraz zaupanja, solidarnosti in razumevanja med evropskimi regijami. Kohezijska sredstva morajo tudi v prihodnje ostati v rokah tistih, ki najbolje poznajo svoje razvojne potrebe – regij in občin. Saj je temeljni cilj kohezijske politike še vedno zmanjševanje razlik med regijami, krepitev lokalnih gospodarstev in opolnomočenje skupnosti.

V nadaljevanju so trije paneli, vsak z različnimi deležniki in (u)porabniki kohezijskih sredstev, odprli ključne izzive kohezijske politike:

Prvi panel

se je osredotočil na vprašanje poenostavitve postopkov in izboljšanja dostopa do sredstev. Udeleženci so poudarili, da v Sloveniji uspešno črpamo evropska sredstva. Vendar pa ostajajo postopki prijave in poročanja zapleteni ter administrativno zahtevni, zlasti za manjše prijavitelje. Sklenili so, da je za prihodnje obdobje nujno povečati predvidljivost in preglednost razpisov, okrepiti digitalizacijo procesov ter zmanjšati podvajanje kontrol. Slednje pogosto zavirajo izvedbo projektov. Bolj sorazmerni in jasni postopki bi lahko pomembno razbremenili tako upravičence kot upravne organe.

Drugi panel

je bil namenjen razpravi o razvoju regij in vlogi lokalnih skupnosti pri izvajanju kohezijskih politik. Razpravljavci so opozorili, da je Slovenija še vedno izrazito razvojno neenotna. Predvsem vzhodna kohezijska regija zaostaja pri gospodarski rasti in inovacijskem potencialu. Ključ do uspeha v prihodnje vidijo v večji avtonomiji regij pri odločanju o prioritetah in v krepitvi regionalnih razvojnih agencij, ki najbolje poznajo razmere na terenu. Poseben poudarek je bil namenjen potrebi po boljšem povezovanju med regijami, občinami in državo ter po dolgoročni stabilnosti razvojnih mehanizmov. Ti naj ne bi bili odvisni od kratkoročnih političnih ciklov.

Tretji panel

je naslovil učinke kohezijske politike na javne institucije, raziskovalno sfero in širšo družbo. Razprava je pokazala, da je bilo s kohezijskimi sredstvi v zadnjih letih izvedenih veliko uspešnih projektov na področju raziskav, izobraževanja in infrastrukture. Tudi pri tem se pogosto spregleda vprašanje trajnosti in dolgoročnih učinkov teh naložb.

Med glavnimi sklepi posveta je bila potreba po jasnejši usmeritvi kohezijske politike v rezultate, večji vključitvi lokalnih deležnikov in poenostavitvi administrativnih postopkov na vseh ravneh. Udeleženci so izrazili tudi željo po večjem sodelovanju med regijami vzhodne Slovenije, kjer so razvojne razlike še posebej izrazite.