Spoštovane dame in gospodje,
dragi prijatelji
in mladi ustvarjalci, ki ste danes z nami skozi vaša umetniška dela!

Z velikim veseljem vas danes pozdravljam v Evropskem parlamentu v Strasbourgu ob odprtju razstave »Bodi umetnik. Igraj se z mano«.

Strasbourg je mesto dialoga, sprave in skupnih evropskih vrednot. Težko bi si predstavljali primernejši prostor za razstavo, ki tako globoko govori o vključevanju, dostojanstvu in pripadnosti, kot je ta – tukaj, kjer vsak dan govorimo o vrednotah, pravicah in prihodnosti našega skupnega evropskega projekta.

Ta razstava ni le stvar umetnosti. Govori o ljudeh. O ustvarjalnosti kot univerzalnem jeziku. In o vključevanju – ne kot sloganu, temveč kot živi izkušnji.

Razstava se nas dotakne na zelo človeški ravni. Spominja nas, da ustvarjalnost ne potrebuje dovoljenja in da vsak človek nosi v sebi edinstven način gledanja in oblikovanja sveta.

Razstavo odpiramo decembra, mesecu, v katerem smo 3. decembra obeležili mednarodni dan oseb s posebnimi potrebami. To ni naključje. Je opomnik, da vključevanje ne sme biti simbolno ali občasno. Ni nekaj, čemur namenimo pozornost le enkrat na leto, temveč nekaj, kar moramo graditi vsak dan – s svojimi odločitvami, institucijami in odnosi.

Evropska unija je lahko močna le toliko, kolikor so močni vsi njeni člani. In to pomeni prav vsi. Tudi tisti, katerih potrebe so prepogosto spregledane, glasovi so preredko slišani in potencial še vedno prepogosto podcenjen. Ko izključujemo, slabimo sami sebe. Ko vključujemo, skupaj rastemo in postajamo močnejši.

Moč razstave »Bodi umetnik. Igraj se z mano.« je v tem, da o vključevanju ne govori – temveč ga pokaže. Dela pred nami so ustvarili otroci in mladi z različnimi sposobnostmi in ozadji. Njihovi glasovi niso filtrirani ali prilagojeni pričakovanjem, temveč predstavljeni takšni, kot so: pristni. So iskreni, igrivi, pogumni in globoko osebni. Ne vabijo nas le k pogledu, temveč k občutenju.

Danes pa smo povabljeni, da naredimo še nekaj posebnega. Te razstave ne bodo oblikovali kustosi. Dokončali jo bomo mi. Skupaj bomo dela obesili na te stene. Ta preprosta gesta nosi močno sporočilo: resnično vključujoča družba je tista, v kateri ima vsak pravico sodelovati, prispevati in soustvarjati.

V Evropskem parlamentu pogosto govorimo o prihodnosti Evrope. Ta razstava nas opominja, da mora biti ta prihodnost ustvarjena z ljudmi, ne namesto njih. Kajti za vsako politiko stojijo ljudje. Za vsako številko se skriva zgodba.

Vključevanje ni abstrakten cilj, temveč skupna odgovornost.

Iskreno se zahvaljujem organizatorjem, mentorjem, institucijam, ki stojijo za tem projektom, in predvsem umetnikom samim – za vašo ustvarjalnost, odprtost in zaupanje. In za to, da ste nas spomnili, kako je videti vključevanje, ko je resnično.

Dovolimo si, da nas ta razstava nagovori. In njeno sporočilo ponesimo tudi onkraj teh zidov – v naše delo, naše politike in naše vsakdanje življenje.

Hvala. In zdaj ustvarimo to razstavo skupaj.

VIDEO.