Misija v Srbiji je pokazala, da opozorila o nazadovanju demokratičnih standardov nikakor niso bila pretirana.

Misijo ugotavljanja dejstev v Srbiji sem sprožil že septembra 2025

Razmer v Srbiji ni bilo več mogoče razumeti zgolj prek poročil in informacij iz druge roke. Prav zato sem septembra 2025 v Strasbourgu zbral ključne predstavnike srbske opozicije in sprožil pobudo za misijo ugotavljanja dejstev. Ta je bila nato tudi formalno vključena v resolucijo Evropskega parlamenta oktobra 2025.

Neposreden vpogled v razmere

Po srečanjih v Strasbourgu je postalo jasno, da je treba razmere preveriti neposredno na terenu. Le tako je bilo mogoče dobiti celovito in verodostojno sliko političnih, družbenih in institucionalnih razmer v Srbiji.

Januarja letos je delegacija Evropskega parlamenta zato v Srbiji opravila vrsto srečanj s ključnimi sogovorniki – s predstavniki oblasti in opozicije, novinarji, organizacijami civilne družbe, študenti ter člani akademske skupnosti. Ti pogovori so dali precej jasnejšo sliko o izzivih, s katerimi se danes sooča veliko ljudi v Srbiji.

Povedna je bila tudi drža oblasti

Posebej povedno je, da se predsednik Aleksandar Vučić in predsednica vlade Ana Brnabić nista odločila za srečanje z delegacijo.

Obisk je potekal v napetem in mestoma tudi nenaklonjenem ozračju. Prav to pa je še dodatno potrdilo, kako pomembno je bilo, da smo prišli v Srbijo in razmere preverili neposredno.

Slika po misiji je jasna

Moja ocena po tej misiji je jasna: Srbija nazaduje na ključnih področjih demokratičnega razvoja.

Nazadovanje je vidno pri vladavini prava, medijski svobodi in spoštovanju demokratičnih standardov. Obenem je bilo iz številnih pogovorov jasno razbrati, da del srbske družbe od Evrope pričakuje več pozornosti, več jasnosti in tudi več podpore.

Solidarnost s tistimi, ki vztrajajo

Eden ključnih namenov misije ni bil le zbiranje informacij, temveč tudi izraz podpore tistim, ki v Srbiji opozarjajo na nepravilnosti in vztrajajo pri demokratičnih standardih.

To velja predvsem za aktiviste, študente in predstavnike akademske skupnosti, ki tudi v vse težjih razmerah opozarjajo na pomen odprte družbe, svobode ter odgovornosti institucij.

Obisk v Novem Sadu

Ob obisku sem odpotoval tudi v Novi Sad, kjer sem na železniški postaji položil venec v spomin na žrtve tragedije iz leta 2024.

To je bil trenutek spoštovanja do umrlih, hkrati pa tudi jasno sporočilo, da ljudje po vsej Evropi spremljamo dogajanje v Srbiji in da nismo ravnodušni do tistih, ki si prizadevajo za bolj odprto, demokratično in svobodno družbo.