
Misija v Srbiji je pokazala, da opozorila niso bila pretirana
25 januarja, 2026
Pravice slovenske manjšine v Avstriji so test evropskih vrednot
7 februarja, 2026
Misija v Srbiji je pokazala, da opozorila niso bila pretirana
25 januarja, 2026
Pravice slovenske manjšine v Avstriji so test evropskih vrednot
7 februarja, 2026Večletni proračun EU in razvoj slovenskih regij: brez pokrajin in zaupanja v regije ne bo preboja
Včeraj sem bil gost razprave Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji v okviru serije Studio Evropa z naslovom Večletni proračun EU in razvoj slovenskih regij, ki je potekala na gradu Rače. Govorili smo o tem, kaj prinašajo napovedane spremembe kohezijske politike in regionalnega financiranja v naslednjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034 ter kako se mora na to pripraviti Slovenija. V razpravi sta sodelovala še Srečko Đurov, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice in član Evropskega odbora regij.
V svojem nastopu sem poudaril, da se Slovenija ne more resno pogovarjati o enakomernem razvoju, če doma še vedno nimamo urejene regionalne ravni upravljanja. Pokrajine imamo zapisane v ustavi, pa jih že leta ne ustanovimo. To pomeni, da smo v neustavnem stanju in da se odgovornost vedno znova odlaga. Imeli smo kar nekaj vlad, a se je vedno ponovil isti vzorec: opozicija bi omejevala moč vladi, vlada pa potem temu ne bi sledila. Težava je pri glavi, pri politični volji in pri tem, koliko država sploh zaupa ljudem, da se znajo upravljati sami.
Ker prihajam iz regije, ki je prepogosto zapostavljena, to dobro razumem. Dokler odločanje in denar ostajata preveč centralizirana, se razlike med regijami ne bodo zmanjšale. Če želimo uspešno črpati kohezijska sredstva in jih usmerjati tja, kjer imajo največji učinek, moramo del pristojnosti in sredstev prenesti bližje ljudem. Zato sem izpostavil tudi potrebo po racionalnejši organizaciji države: manj ministrstev, bolj učinkovita struktura in več odločanja na regionalni ravni. Uspešne države so regionalizirane in Slovenija bo morala to lekcijo končno vzeti resno.
Ko govorimo o evropskem proračunu in koheziji, ne govorimo o “lovu na razpise”, ampak o tem, ali bomo znali sredstva uporabiti za boljše življenje ljudi, za boljši javni prevoz, razvoj gospodarstva, dostopne javne storitve in priložnosti po vsej državi. Če želimo, da bo Slovenija v prihodnjem obdobju 2028–2034 pri tem uspešna, moramo doma urediti osnovo: regijam dati več odgovornosti, več zaupanja in več realne moči.


