EU stoji in pade na (ne)spoštovanju pravic manjšin

Primer v koroškem deželnem zboru je znova pokazal, da pravice slovenske manjšine v Avstriji niso samoumevne.

Ko je koroški deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik v Celovcu prejel opomin, ker je v svojem govoru uporabil tudi nekaj slovenskih besed, to ni bil le nesporazum o jeziku ali protokolu. Šlo je za jasno sporočilo, da je lahko že sama raba maternega jezika slovenske narodne skupnosti razumljena kot problem.

Prav zato menim, da moramo o tem govoriti jasno: pravice slovenske manjšine v Avstriji niso obrobno vprašanje. So vprašanje spoštovanja dostojanstva, identitete in evropskih vrednot.

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja

Jezik ni le sredstvo komunikacije. Je nosilec zgodovinskega spomina, kulture in pripadnosti. Ko se omejuje raba maternega jezika v političnem ali javnem prostoru, se ne omejuje le besed, temveč se posega v dostojanstvo skupnosti, ki ima pravico, da je vidna, slišana in spoštovana.

Takšni primeri še posebej zbodejo v času, ko se spominjamo pomena kulture, jezika in identitete. Prav zato je treba poudariti, da vprašanje jezika nikoli ni zgolj tehnično vprašanje. Vedno je tudi vprašanje svobode.

Ne gre za osamljen primer

Dogodek v Celovcu ni osamljen incident, ampak simptom širšega problema, s katerim se slovenska narodna skupnost v Avstriji sooča že desetletja. Gre za nepopolno ali diskriminatorno izvajanje pravic, ki so slovenski manjšini zagotovljene v Avstrijski državni pogodbi.

To pomeni, da ne govorimo o posameznem spodrsljaju, temveč o dolgotrajnem vprašanju odnosa do skupnosti, ki je del evropskega prostora, njegove zgodovine in njegove kulturne raznolikosti.

Evropske vrednote morajo veljati tudi v praksi

Evropska unija je prostor, kjer naj bi bile jezikovne in kulturne posebnosti bogastvo skupnosti, ne pa razlog za izključevanje. Ena temeljnih vrednot Evropske unije je spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin.

Te vrednote niso zapisane zato, da bi jih omenjali le ob praznikih ali v deklaracijah. Njihov smisel je prav v tem, da veljajo v vsakdanjem življenju, tudi v parlamentih, javnih ustanovah in političnem prostoru.

Vsaka omejitev uporabe maternega jezika v javnem in političnem prostoru zato pomeni odmik od teh temeljnih načel.

Pravice slovenske manjšine v Avstriji niso stvar interpretacije

Pozivam avstrijske oblasti, da k zaščiti slovenske manjšine pristopijo jasno, odgovorno in dosledno. Prav tako pričakujem, da bodo tudi evropske institucije odločne, ko gre za zaščito pravic manjšin znotraj Evropske unije.

Pravice slovenske manjšine v Avstriji ne smejo biti stvar politične interpretacije ali trenutne dobre volje oblasti. So obveznost. In od tega, kako resno jih jemljemo, je odvisna tudi verodostojnost Evropske unije kot skupnosti prava, pluralizma in spoštovanja različnosti.

Spoštovanje manjšin krepi Evropo

Spoštovanje manjšin ni obrobna tema. Je eden od temeljev demokratične in povezane Evrope. Kadar zaščitimo jezik, kulturo in identiteto manjšinskih skupnosti, ne varujemo le njihovega dostojanstva, temveč krepimo tudi skupni evropski prostor svobode, enakopravnosti in spoštovanja.

Evropa bo verodostojna toliko, kolikor bo znala spoštovati tudi svoje najmanjše skupnosti.